- kostnina
- ż IV, CMs. \kostninanie, blmbiol. «tkanka kostna obrastająca powierzchnię złamanej lub przeciętej kości»
Słownik języka polskiego . 2013.
Słownik języka polskiego . 2013.
kostnína — e ž (ȋ) anat. snov med kostnimi celicami: kostne celice izločajo kostnino / kompaktna, luknjičava kostnina; zobna kostnina kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; zobni cement … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrustančevína — e ž (í) anat. prožna snov med hrustančnimi celicami: hrustančevina in kostnina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
živčnína — e ž (ȋ) anat. živčna snov v osrednjem živčevju: kostnina, mišičnina in živčnina … Slovar slovenskega knjižnega jezika