Słownik języka polskiego . 2013.
dupleks — dùpleks prid. DEFINICIJA koji je dvojni; dvojak, dvostruk ETIMOLOGIJA lat. duplex … Hrvatski jezični portal
dúpleks — a m (ȗ) 1. muz. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta: peti, posneti popevko v dupleksu 2. ptt telegrafiranje, ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh: telegrafirati v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dupleks — du|pleks adj., t, e (dobbelt; som tillader samtidig transmission af signaler i begge retninger), i sms. dupleks , fx duplekskommunikation … Dansk ordbog
duplex instrument — (izg. dùpleks ȉnstrument) m DEFINICIJA glazb. instrument koji nastaje stapanjem dvaju instrumenata, obično puhaćih ETIMOLOGIJA v. dupleks + v. instrument … Hrvatski jezični portal
homo — (izg. hȍmo) m DEFINICIJA skupno ime koje u antropološkoj i zoološkoj klasifikaciji ima fosilni i današnji čovjek SINTAGMA homo cylindriacus (izg. homo cilindriákus) iron. knjiš. ekspr. pripadnik onih staleža iz 19. st. i iz prve pol. 20. st. koji … Hrvatski jezični portal
kartón — a m (ọ̑) 1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke: izdelovati karton; škatlica iz kartona / embalažni karton; karton za mape, razglednice 2. kos trdega papirja, navadno z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
telegrafíja — e ž (ȋ) ptt prenašanje pisanih sporočil, risb, negibnih slik po telegrafskih napravah: uporaba elektromagnetnih valov v telegrafiji; prvi poskusi telegrafije / brezžična telegrafija; dupleks telegrafija ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
