- profesorski
- \profesorskiscy«dotyczący profesora, jego pracy, działalności; właściwy profesorowi»
Grono profesorskie.
Nominacja profesorska.
Staż, tytuł profesorski.
Zespół profesorski.
Słownik języka polskiego . 2013.
Grono profesorskie.
Nominacja profesorska.
Staż, tytuł profesorski.
Zespół profesorski.
Słownik języka polskiego . 2013.
profesorski — {{/stl 13}}{{stl 8}}przym. Ib, profesorskiscy {{/stl 8}}{{stl 7}} cechujący profesora I w zn. 1., 2. lub należący do niego : {{/stl 7}}{{stl 10}}Tytuł profesorski. Profesorska powaga. Pokój profesorski. Grono profesorskie. {{/stl 10}} … Langenscheidt Polski wyjaśnień
pròfesorski — pril. kao profesor, na način profesora … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pròfesorskī — prid. koji se odnosi na profesore … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
profesorski — pròfesorskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na profesore ETIMOLOGIJA vidi profesor … Hrvatski jezični portal
profesorski — pròfesorski pril. DEFINICIJA kao profesor, na način profesora ETIMOLOGIJA vidi profesor … Hrvatski jezični portal
profésorski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na profesorje: profesorski poklic; profesorska služba / ekspr. profesorska raztresenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kòlēgij — m 1. {{001f}}pov. u antičkom Rimu, udruženje obrtnika iste struke ili službenika istog ranga 2. {{001f}}predavanja iz jednog predmeta na sveučilištima i veleučilištima [∼ iz opće povijesti srednjega vijeka] 3. {{001f}}a. {{001f}}neformalno… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
kolegij — kòlēgij (lat. collegium) m DEFINICIJA 1. pov. u antičkom Rimu, udruženje obrtnika iste struke ili službenika istog ranga 2. predavanja iz jednog predmeta na sveučilištima i veleučilištima [kolegij iz opće povijesti srednjega vijeka] 3. a.… … Hrvatski jezični portal
kolégij — a m (ẹ) 1. skupina strokovnjakov, vodilnih uslužbencev v podjetju, ustanovi s posebno posvetovalno, odločevalno funkcijo: kolegij o tem še ni razpravljal; sestanek tovarniškega kolegija / strokovni kolegij; zdravniški kolegij // nav. ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolektív — a m (ȋ) skupnost ljudi, ki jih povezuje skupno delo, skupni interesi: kolektiv o tem ni bil obveščen; posvetovati se z delovnim kolektivom; majhen kolektiv; upoštevati interese kolektiva; izlet, sestanek kolektiva; skrbeti za zdrave odnose v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika